Slovenci smo vedno ljubili Marijo, svojo Mater v veri. Tako je po vsej Evropi, saj je njej posvečenih največ evropskih cerkva.
Lurški škof msgr. Jacques Perrier je leta 2003 povabil k povezovanju med seboj rektorje 15 evropskih Marijinih svetišč. Izbral je predvsem narodna svetišča in jim čez dve leti, ko je papež Janez Pavel II. uvedel še svetli del rožnega venca, pridružil še pet drugih. Tako je danes po vzoru dvajsetih skrivnosti rožnega venca 20 svetišč povezanih v Mrežo evropskih Marijinih svetišč.
Vsako leto se predstavniki svetišč zberemo na študijskih dnevih, kjer razmišljamo o pastorali romarjev in obiskovalcev Marijinih svetišč. Med seboj izmenjamo dobre izkušnje in se opozarjamo tudi na težave in pasti. Ugotavljamo, da obisk romarskih svetišč vztrajno narašča in s tem tudi raste pomembnost teh žarišč duhovnosti. teme naših predavanj in pogovorov se predvsem dotikajo vprašanj okoli zakramenta sprave, nove evangelizacije, duha služenja …
Če boste obiskali Lurd, boste v podzemni Pijevi baziliki videli razstavljene slike vseh dvajsetih Marijinih svetišč, na gradu pa si boste lahko ogledali razstavo, kjer je predstavljena kratka zgodovina posamezne božje poti.
2003 Lurd
2004 Fatima
2005 Mariapoč
2006 Knock
2007 Vilna
2008 Zaragoza
2009 Częstochowa
2010 Gibraltar
2011 Walsingham
Slovensko Marijino narodno svetišče je Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. To svetišče je obenem škofijsko svetišče nadškofije Ljubljana.
Mariborska nadškofija posebej časti Marijo na Ptujski gori. To je tudi škofijsko svetišče te škofije.
Novomeška škofija si je ob svoji ustanovitvi izbrala svetišče Zaplaz.
Staro svetišče na Sveti gori nad Gorico je škofijsko svetišče Koprske škofije.
Celjska škofija časti Božjo Mater v Petrovčah.
Slovenci zelo častimo Marijo. Tudi v številna druga, manjša svetišča radi romamo.
